MAKLEN Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d.


TEL.:
0590 37897

GSM:
041 378705

e-mail:
vrtinmi@t-2.net


Zanimivosti od tu in tam

 

>>Slottskogen, Göteborg


>>Univerzitetni botanični vrt, Göteborg


>>EMTM tehnologija - Uvod 
                                                                                           

>>EMTM tehnologija - Metabolizem

EMTM TEHNOLOGIJA - UPORABA KORISTNIH MIKROORGANIZMOV V EKOLOŠKI PRIDELAVI HRANE 

 

KOMPOSTIRANJE

 

Članek je bil objavljen v reviji Biobrazda, 15. oktobra 2013, avtor: Matjaž Zupančič, Maklen Zupančič, k.d.;
strokovni recenzent: Klemen Božnik, dipl. mikrobiolog, Micronatura d.o.o.

  

Video povezava:

 http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174316058

 

http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174338879



Kompost je ključna sestavina organske pridelave hrane, saj je vir energije za mikroorganizme, od katerih je preskrba rastlin s hranili popolnoma odvisna. Mikrobi namreč skoraj v celoti reciklirajo dušik, ogljik, žveplo, večino kovin in ostala pomembna hranila. 

V preteklosti so preprosto kompostirali tako, da so biomaso zložili na kup in počakali leto ali več, da se je razgradila v humus. A ko se kup sesede, nastane habitat brez kisika in zaradi gnitja lahko nastajajo strupene snovi, kot so: metan, fosfin, azan (amonijak) in vodikov sulfid.

 

Nekateri moderni načini kompostiranja so zato bolj premišljeni in nadzorovani: z odmerjenim dodajanjem vode, zraka in z ogljikom ter dušikom bogatih materialov. Razgradnjo rastlinskih ostankov pospešijo z mletjem, ki poveča površino, prek katere mikroorganizmi lahko delujejo na biomaso in z rednim obračanjem kompostnih kupov za vnos kisika vanje, kar prepreči gnitje. Na ta način je glavni metabolni proces, ki pretvori biomaso v humus, (mikrobna) aerobna respiracija, torej biomasa strohni, ne pa zgnije. Glive, kolobarniki in različni insekti v takih oksidativnih pogojih še dodatno pospešijo nastanek humusa. Aerobne bakterije, ki kemično spreminjajo biomaso, proizvajajo toploto, ogljikov dioksid in azan; slednjega bakterijska oksidacija oz. nitrifikacija spremeni v rastlinam dostopne nitrite in nitrate. Tak zreli kompost vsebuje veliko rastlinskih hranil in blagodejno vpliva na rast rastlin, saj fizikalno, kemično in mikrobiološko izboljša tla. Je tudi naravni pesticid, ker mnogim povzročiteljem rastlinskih bolezni tako okolje ne ustreza in so pridelki  zato bolj zdravi brez umetnih kemičnih posegov.

Kompostni mikrobi za svojo dejavnost potrebujejo:

ogljik (suho listje, slama, žaganje listavcev, sekanci), dušik ( sveži zeleni deli rastlin), kisik in vodo. Te naj bo 40 do 60 %, če je je preveč, izrine kisik iz kupa.
Idealno razmerje med ogljikom in dušikom je (C:N) 25:1 do 30:1, a ga je težko doseči. Z opazovanjem in izkušnjami pa se mu vendarle lahko približamo. Z dobro mešanico vseh naštetih sestavin nepogrešljivim mikroorganizmom ustvarimo ugodne pogoje za hitro razgradnjo biomase v humus. To počno predvsem bakterije, pa tudi glive, plesni in kvasovke, protozoe (praživali) in rotifere (kotačniki). Deževniki in drugi mnogoceličarji se hranijo z delno razpadlo biomaso in jo dodatno obogatijo s hranili (tudi v njihovem prebavnem traktu so zaposleni mikroorganizmi), zračijo kompost in s svojimi tuneli izboljšujejo drenažo kupa.
Kompostiranje podpira naravno kroženje hranil v okolju, saj mikroorganizmi kompleksne organske molekule (celuloza, hemiceluloza, lignin) razgradijo na enostavne, ki jih uporabijo ostali organizmi v biosferi. 'Konvencionalno kompostiranje' poteka v štirih fazah, in sicer:

1. Mezofilna

Temperature dosegajo med 25 in 40 ⁰C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin, npr. sladkorjev in beljakovin, ki imajo veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo na tej stopnji tudi žuželke in deževniki.

2. Termofilna

Temperature do 65 ⁰C, lahko tudi več. Prevladajo mikroorganizmi, ki so prilagojeni takim temperaturam, mezofilni pa odmrejo. Vse do 62 ⁰C so procesi burni, nato se upočasnijo. Ker preskrba s kisikom in temperatura kupa nista enakomerni, je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza uniči večino patogenih organizmov, slabost pa je velika izguba energije in pomor večine mezofilnih organizmov zaradi previsoke temperature.

3. Ohlajanje

Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, naselijo se spet mezofilni organizmi, tisti, ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.

4. Zorenje

Kakovost substrata počasi upada in celotna mikrobna združba se popolnoma spremeni. Navadno se število bakterij zmanjša, populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi, kot je lignin v lesu.
V prej opisanem, recimo temu – konvencionalnem načinu kompostiranja – prevladujejo metabolni procesi aerobne respiracije. Humus že od začetka nastaja pretežno zaradi dejavnosti aerobnih mikroorganizmov, ki za svoje življenje potrebujejo kisik prav tako kot mi.

 

Cepljenje (inokulacija) še hladne biomase s škropljenjem biotičnega EM pripravka na osnovi koristnih mikrobov pred kompostiranjem.

    www.micronatura.si/

Kompostiranje z EM tehnologijo


Biomaso, ki jo želimo kompostirati z EM tehnologijo, pa najprej fermentiramo v anaerobnih pogojih (brez kisika), s pomočjo nabora več vrst bakterij mlečnokislinskega vrenja in gliv kvasovk, ki so v spletu EM. Prisotne so tudi škrlatne nežveplove bakterije, ki se lahko hranijo kot rastline ali kot živali, v pogojih s kisikom ali brez in ustvarjajo dodano vrednost v biomasi, ker s fotosintezo iz CO2 in vode proizvajajo hrano – sladkorje, a pri tem ne izločajo kisika. Ker so prosti diazotrofi, iz zraka vežejo dušik v rastlinski material, ki ga razgrajujejo in s tem v okolju ustvarjajo pomemben presežek hranil.

Fermentacija lahko poteka v posebnih neprodušno zaprtih posodah, če obdelujemo manjše količine materiala, v velikih tesno zaprtih plastičnih vrečah, ki jih lahko zlagamo v skladovnice ali pa na kompostnih kupih, pokritih s folijo, če so količine biomase večje. Preden se rastlinski material začne segrevati, ga cepimo z enim od EM pripravkov, ki vsebuje splet prek osemdeset različnih vrst koristnih mikroorganizmov. Uporabimo posip EM Bokashi starter kompostovy, raztopini EMa ali EM Ogrod. Kupov ne zračimo in jih, za razliko od konvencionalnega načina kompostiranja, nikdar ne premečemo. Ravno obratno! Potlačimo jih, da iztisnemo čim več zraka, vreče obtežimo – lahko tudi tako, da jih naložimo eno na drugo, kupe pa pokrijemo s PVC folijo in obtežimo, da kisiku preprečimo dostop. Da, tako kot bi silirali travo ali kisali zelje! V toplejšem delu leta je biomasa fermentirana nekako v dveh tednih, lahko pa čaka tudi dlje, dokler kisiku onemogočamo dostop.

 

Kompostni kup je pripravljen za fermentacijo.

 

 

Šele fermentirano biomaso aerobno kompostiramo: lahko jo plitko podkopljemo kar na gredice, ki jih na novo pripravljamo ali pa jo podkopljemo kasneje med vrste že posajene zelenjave. Kisik tako postane dostopen in povsem drugi, aerobni mikrobi iz EM spleta in okolja dokončajo delo!Poleti iz fermentirane biomase že v treh tednih nastane humus! To se krasno obnese na gredicah I. poljine v kolobarju, ki je namenjena bolj ješčim, požrešnim rastlinam, kot so: paradižnik, paprika, jajčevci, buče in bučke, kumare ...

In kaj s poprejšnjo fermentacijo biomase pridobimo?

 

Na prvi pogled nekaj dodatnega dela. A v resnici pridobimo čas in prihranimo veliko energije, ki je shranjena v biomasi in bi se pri konvencionalnem kompostiranju zaradi oksidacije ogljikovih spojin izgubila v okolje!

Iz fermentiranih organskih ostankov že v treh do štirih tednih pridobimo odličen humus.  Uporaba EM tehnologije izdelavo komposta izredno pospeši. Dela je manj, saj večkratno zračenje 'EM kompostnega kupa' s premetavanjem ali vpihovanjem zraka odpade. Med fermentacijo se biomasa ne segreva in izgube energije so zato majhne – izgubi se samo nekaj ogljikovega dioksida. Nasprotno pa zaradi metabolizma efektivnih mikroorganizmov pridobimo kompost, ki vsebuje več hranil in energije, kot so jo vsebovale vse surovine skupaj pred vstopom v proces. Med fermentacijo nastaja veliko koristnih snovi, ki so rastlinam takoj dostopne: koristni encimi, organske kisline, aminokisline, vitamini, mikro- in makroelementi, antioksidanti, rastni hormoni …

 

Domač kompostnik v gozdnem okolju, izdelan iz vejevja: nova plast biomase, inokulirane z biotičnim sredstvom na osnovi koristnih mikrobov EM Ogrod pred pokrivanjem s folijo


Zaradi mikrobno ustvarjenih presežkov hranil so donosi kultur v EM biološki pridelavi veliko večji in kakovostnejši, kot če bi gnojili samo s hlevskim gnojem, peleti ali konvencionalno pridelanim kompostom. Prvič lahko na ekološki način pridelamo tudi bistveno več, kot če bi gnojili z mineralnimi (da, umetnimi!) gnojili. Torej več okusnega in zdravega sadja ter zelenjave, ki sta v vsakem pogledu superiorna v primerjavi s tistima iz industrijske pridelave!


Z EM tehnologijo je mogoče pripraviti kompost na več načinov … Na to boste pa morali počakati do naslednje številke Biobrazde – v tej mi je pravkar zmanjkalo odmerjenega prostora!

 

Matjaž Zupančič

 

 

 

Maklen Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d. | Cesta Kokrškega odreda 40, 4000 Kranj | Pooblaščene osebe: Matjaž Zupančič, Najla Bahjet Elias