MAKLEN Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d.

 

TEL.:

0590 37897

GSM:  

041 378705

 e-mail:

vrtinmi@t-2.net

 

 

Vzdrževanje Vašega vrta

 

Čeprav vzdrževanje v procesu nastajanja Vašega vrta pride zadnje na vrsto, pa je potrebno o njem razmišljati že v fazi načrtovanja, saj gre za sklop aktivnosti, ki bodo trajale najdlje - vse dokler boste imeli vrt.

 

 
Brez vzdrževanja vrt ne more biti urejen, prijeten in lep. Drži kot pribito! Kako delovno zahteven bo, pa je mogoče določiti že med načrtovanjem. Lahko si zamislite vrt, ki bo terjal veliko dela, da bo videti urejen. Vsekakor pa je mogoče oblikovati tudi vrt, ki zahteva malo vzdrževanja, tako imenovani »low maintenance garden«.

Za tak premislek je potrebno dobro poznavanje rastlin, njihovih potreb in lastnosti, zato je pametno, da Vam pri tem s svojim znanjem pomagamo izkušeni vrtni oblikovalci ali krajinski arhitekti. Vi pa določite, koliko časa boste lahko namenili vzdrževanju vrta ali pač denarja, če ga bomo namesto Vas vzdrževali mi.

 

 

Vzgoja in vzdrževanje nasadov trajnic


V novo posajenem vrtu je prva naloga, ki nas čaka, vzgoja mladih rastlin. Doseči želimo, da se male sadike čimprej razvijejo v odrasle lepotice, ki Vam bojo v užitek in ponos. Pri trajnicah to ni posebno težko: paziti je treba, da so dobro prehranjene in preskrbljene z dovolj vode. Ko zacvetijo, nekaterim vrstam trajnic odstranjujemo odcvetele cvetove, druge spet pa porežemo skoraj do tal, ko gre njihovo cvetenje h koncu in niso več lepe.

Prvim tako podaljšujemo obdobje polnega cvetenja, druge pa odženejo novo, lepo, sveže listje in veliko vrst še enkrat zacveti.


 

Vzgoja in obrezovanje grmovnic


Nekaj več znanja je potrebnega pri vzgoji drevnine, t.j. grmov in dreves. Grmom v dveh do treh letih vzgojimo vejno ogrodje, ki je enakomerno razporejeno v prostoru. Gre za majhne, a pomembne posege, saj z njimi pridobimo lepo in funkcionalno krošnjo, ki jo v naslednjih letih samo še pomlajujemo z izrezovanjem prestarih in pregostih mladih vej. S tem vzdržujemo lepo obliko in sposobnost intenzivnega cvetenja.

Kot povsod poznamo izjeme tudi tu: nekatere vrste grmovnic škarij ne prenesejo in se lepše razvijejo, če jim z njimi prizanesemo, drugim spet vsako leto zamenjamo ves njihov les - a na te Vas bom na Vašem vrtu posebej opozoril.

 
Pri vzdrževalni rezi odraslih grmovnic, sadjarji bi rekli pri rezi na rod, upoštevamo tudi, da vseh vrst ne gre rezati ob istem času konec zime ali zgodaj spomladi. Nekatere grmovnice in sebe s tem, bi tako prikrajšali za cvetenje, saj bi jim porezali preveč vej s cvetnimi popki, ki jih pripravijo že v prejšnjem letu. Take raje obrežimo takoj po cvetenju. Spet druge režemo poleti… A zakaj sploh obrezovati? Zakaj jih ne bi pustili rasti spontano, brez rezi?




Grmi so pretežno bazitoni, kar pomeni, da je težišče rasti in obnove rodnega lesa na koreninskem vratu tik nad zemljo, zato je vzdrževalna rez grmovnic pretežno osredotočena prav na izrezovanje starih vej nad koreninskim vratom.

Grmovnice »živijo hitreje«, kot drevesa – razmeroma hitro dosežejo zrelost in hitro tudi ostarijo, take pa ne cvetijo prav dosti. Zato z doslednim izrezovanjem starih vej »na dnu« vzpodbujamo rast mladih poganjkov iz koreninskega vratu, s tem pa tudi lepo obliko in bogato cvetenje leto za letom.

Drugi razlog za rez pa je, seveda, omejevanje obsega grma, da ne preraste prostora, ki mu je namenjen. Striženje večine cvetnih grmovnic zgolj po obodu krošnje ali po principu žive meje, pa se na daljši rok ne obnese.

 
Pomembno je vedeti, kaj je sploh po fiziologiji rasti grm in kaj drevo.

Boste rekli, preprosto vprašanje! A zakaj je potem toliko zmede v poljudnih vrtnarskih priročnikih in revijah, kjer nekatera majhna drevesa prištevajo med grme, nekatere grmovnice pa med trajnice?

Zato, ker jih uvrščajo na podlagi izgleda in uporabe, ne pa na podlagi fiziologije rasti. Kar je razumljivo, saj pritlikava in miniaturna drevesa vizuelno dojemamo kot grme, male grmovnice pa kot trajnice.

 Zakaj pa je poznavanje fiziologije rasti sploh pomembno?

Prav zaradi načina rezi, ki ga določa! Drevesca, čeprav zaradi svoje velikosti spominjajo na grme, so po fiziologiji rasti še vedno drevesa, akrotoni torej, kar pomeni, da prevladuje rast na apikalu, to je na rastnih vršičkih na konceh vej - temu rečemo apikalna dominanca - in jih zato tudi vzgajamo in obrezujemo kot drevesa - bistveno drugače kot grmovnice.

 

Vzgoja in obrezovanje dreves 


Pri drevesih je vzgoja še posebej pomembna, saj je napake pri odraslih brez škode nemogoče popraviti, pa še drago je in nevarno. Arboristični ukrepi pri vzgoji mladih dreves, po drugi strani, ne zahtevajo veliko dela in stroškov, pač pa poglobljeno arboristično znanje.

Cilj je oblikovati funkcionalno in varno krošnjo, po izgledu značilno za posamezno vrsto, z vejnim ogrodjem, ki ga bo odlikovala dobra nosilnost, ter uravnoteženost v prostoru in s koreninskim sistemom, ki bo drevo čvrsto sidral v tla.

Taka vzgoja traja osem do deset let, potem pa dela z okrasnim drevesom  ni več veliko. Izjema so le manjši popravki in sanacije po škodah zaradi snegolomov, vetrolomov ali vandalizma. Vendar verjetnost pojava teh škod zmanjšamo na minimum prav s pravilno vzgojo juvenilnega, t.j. mladega drevesa.

 
Pri vzdrževanju ne posnemajte obžagovalcev dreves v javnih nasadih, ki junaško vihtijo motorne žage in na štrclje pohabljajo, kar je še lepega ostalo v mestnem okolju!

Pa brez pametnega vzroka, če odmislimo zaslužkarstvo! Tako delo dosledno zavračam! Ne gre za strokovno utemeljeno prakso, ampak za neetično dejanje, ki ga ne bi napravil noben usposobljen arborist, ki pozna biologijo in fiziologijo rasti dreves!

Obžagano in obglavljeno drevo je zaradi prevelikih ran, ki jih nikdar ne zmore prerasti zacelitveno tkivo, obsojeno na počasen, a zagotovljen propad. Skozi rane vanj vdrejo razne fitoplazmoze in glive, lesne gobe, ki uničujejo drevesna oporna tkiva in druge organe. Stabilnost drevesa se tako dramatično poslabša, k temu dodatno pripomore še propadanje koreninskega sistema zaradi slabe prehrane, katerega vzrok je ponavljajoče odstranjevanje zelene listne mase, ki edina hrano proizvaja.

Nova bujna rast iz spečih očes, ki jo taka »rez« povzroči, se nikdar ne zmore dobro utrditi - nove veje imajo slabo nosilnost, zato je nevarnost loma zaradi snega ali vetra enormno povečana. Na javnih površinah tako lahko govorimo kar o povzročanju splošne nevarnosti za drag davkoplačevalski denar, saj padajoče veje in drevesa lahko ogrožajo premoženje in ljudi.

 

Žalostno pa je, da pri nas taka praksa vdira tudi že na zasebne vrtove! V arboristično ozaveščenih državah je obglavljanje dreves hud prekršek po zakonu, z drevesi smejo delati samo izprašani arboristi z licenco in ne vsak, ki zna zagnati motorno žago.

 
Kirurškemu manjšanju krošenj dreves, ki z leti prerastejo dani prostor, se z dobrim načrtovanjem zasaditve prostora lahko izognemo: s premišljeno izbiro vrst in sort, ki so po doseženi končni velikosti ustreznejša.

Izbira je res velika in s pravilno na daljši rok prihranimo znatne denarce, ki bi jih sicer morali odšteti za drago t.i. veliko drevesno kirurgijo. Če pa je ta v posebnih primerih le potrebna (drevo posebne sentimentalne vrednosti – spomin na koga, ki ga je posadil in nam je bil drag ali posebno dragocena drevesa zaradi svoje starosti ali redkosti, razbremenitev krošnje zaradi motenega ravnotežja, dvig krošnje zaradi prometa pod njimi…), prepustite delo in odločanje o obsegu in vrsti potrebnih ukrepov strokovno usposobljenemu arboristu!

 
Kot povsod, tudi pri obrezovanju dreves poznamo izjeme! Zaradi doseganja posebnih učinkov ( npr.: posebej veliko in močneje obarvano listje, obarvano lubje mladih poganjkov v zimskem času…) nekatere vrste in sorte dreves polardiramo ali režemo na glavo, morda bi temu lahko rekli tudi vejičenje. Taka rez je dopustna le pri drevesih, ki jih v ta namen vzgajamo že od malega!

 

 

 Obrezovanje sadnega drevja 

 

Posebno področje je obrezovanje sadnih dreves. Uporabljamo sicer ista znanstvena spoznanja o fiziologiji rasti lesnatih rastlin kot pri vzgoji okrasne drevnine, a ker gre za gospodarsko panogo, ki ima za cilj kar največjo pridelavo kvalitetnih in izenačenih plodov na enoto površine, ne pa estetski izgled posameznega drevesa, se vzgoja in rez bistveno razlikujeta.

Predvsem je rez sadnega drevja intenzivnejša, saj ga je potrebno obrezovati redno, celo večkrat letno, do konca njegovega življenjskega obdobja. Vzgajamo različne umetne oblike krošenj, ki z naravnimi nimajo veliko skupnega, pač odvisno od tehnologije pridelave, ki je trenutno v veljavi. Tako vzgojena drevesa zaradi specifičnega izgleda težko vključimo v okrasni vrt, saj v njem delujejo tuje, zato take pridobitne nasade ponavadi fizično ločimo od okrasnega vrta.

Vendar sta lahko, na primer, tudi jablana ali hruška družinski okrasni drevesi, če ju, cepljeni na sejanec ali močno vegetativno podlago, vzgojimo v naravni piramidalni obliki in izberemo na bolezni odporno sorto, ki je ni treba velikokrat škropiti.

 

 

 
Sam taka drevesa največkrat obrezujem po načelih solaxove rezi, saj zaradi navzdol usločenih vej dobijo naravnejši videz, podobno kot sadna drevesa v travniških kmečkih nasadih, ki dandanes rastejo, žal, večinoma brez vzdrževanja.

Solaxe pomeni sicer tudi posebno vzgojno obliko krošnje, vendar njegove tehnike rezi lahko uporabimo tudi na drugih vzgojnih oblikah sadnih dreves.

 

 

 

Striženje topiarjev

 

Poleg tehnike obrezovanja pri vzdrževanju vrtov uporabljamo tudi tehniko striženja za oblikovanje strogih geometrijskih in abstraktnih rastlinskih volumnov, kot so npr. strižene žive meje in topiarji ( s striženjem oblikovane figure živali, geometrijskih teles ipd.). Ta način oblikovanja in omejevanja rasti je prevladoval v formalno strogo simetrično urejenih renesančnih in baročnih evropskih vrtovih od srede 14. stoletja do konca 17. stoletja, ko je navdušenje za tako oblikovanje naglo upadalo s pojavom krajinskega sloga v vrtni umetnosti.

 
Danes je v uporabi pri obnovi in vzdrževanju historičnih vrtov in nekaterih vrst živih mej, ter posameznih strogo, bodisi figuralno, abstraktno ali geometrijsko oblikovanih rastlinskih volumnov, ki v sicer naravno raščenih vrtovih s svojo drugačnostjo ustvarjajo kontrast, napetost in tako povečajo zanimivost prostora.

 
Vendar je treba upoštevati, da striženje ni primerno kar za vse vrste drevnine, pač pa samo za tiste, ki take posege fiziološko dobro prenašajo, imajo majhno listje in je njihovo cvetenje na pogled nezanimivo in neopazno. Če je, za nameček, njihova rast počasna, toliko bolje, saj je dela z njimi manj! Izbor je tako precej ozek: za oblikovanje figur sta klasika pušpan in tisa, pa tudi japonska bodika, ter nekatere vrste in sorte kostenike in češmina. Za večje volumne in žive meje pa so primerni zlasti še: listopadni gaber, bukev in maklen, za zimzelene pa poleg tise še paciprese, kostenike in bodike, če naštejem samo nekatere.

 

Travniki, vrtne trate in zelenice


Travniki so v naših podnebnih razmerah pogosta rastlinska združba in skupaj z gozdovi tvorijo značilno krajinsko podobo. V vrtovih smo jih nadomestili s tratami, ki se od travnikov razlikujejo po sestavi rastlinskih vrst in po namenu.

Trata naj bo vsestransko uporabna in trpežna pohodna površina, ki hkrati s svojo ploskovitostjo, torej izrazito dvodimenzionalnostjo, med seboj povezuje različne volumenske vrtne elemente v prostorsko celoto. S kontrastom, ki ga tako ustvari, poudarja lastnosti nasadov dreves, grmovnic, trajnic in ostalih vrtnih objektov, ki jih obdaja, kar nam da občutek enkratnosti in razgibanosti prostora..


Vrtna trata je, biološko gledano, antropogena (= po človeku ustvarjena) monokultura trav.Čeprav je družina trav izjemno raznolika, za vrtne trate v našem podnebju lahko uporabljamo samo nekaj rodov. V semenskih mešanicah so to, glede na namen trate, ponavadi različne sorte iz rodov ljulk, latovk, šopulj in bilnic.


Glede na zahteve in intenzivnost rabe se lahko odločate med tremi vrstami trat: okrasnimi, uporabnimi in trpežnimi.     

Okrasne trate so predvsem lepe na pogled, izenačene rasti in enotne zelene barve. Semenske mešanice zanje so sestavljene večinoma iz bilnic in šopulj, kosimo jih nizko in prenesejo le občasno hojo.     

Nasprotno pa uporabne trate dobro prenašajo hojo in igro, zato so to običajne trate javnih površin in hišnih vrtov. Kljub trpežnosti zahtevajo redno vzdrževanje in ne prenizko košnjo. V sestavi prevladujejo latovke in ljuljke.

Trpežne trate pa so namenjene ozelenitvam različnih športnih igrišč, kjer so kos največjim obremenitvam, a je tudi vzdrževanje zahtevno in delovno intenzivno. Sestava semenske mešanice je prilagojena vrsti športa, obremenitvam in zemljišču.

 
Gozd je v naših podnebnih razmerah prevladujoča rastlinska združba. Travniki, ki se nam zdijo tako samoumevni in naravni, so umetna tvorba – brez človeka jih ne bi bilo in brez človeka jih bo znova hitro prerasel gozd. To se v Sloveniji tudi že dogaja zaradi opuščanja kmetijskih površin.

Travniki so naravna vegetacija edino nad gozdno mejo v gorah. Iz tega sledi, da se za svoje trate moramo boriti z naravo in proti njej! Začne se že pri kvalitetni pripravi tal, s katero bodoči trati zagotovimo čimboljšo sposobnost tekmovanja z vdori drugih rastlin iz okolja. Da to sposobnost trata obdrži, jo redno večkrat v sezoni dognojujemo s posebnimi gnojili, jo češemo in zračimo s posebnimi stroji, redno jo namakamo, pomagamo ji s herbicidi in jo pogosto kosimo. Če tega ne počnemo dovolj zavzeto, trata pade v šok, kar se zgodi zaradi nezadostne prehrane, suše, prevelikega odkosa ali prenizke košnje. To pomeni razvojno priložnost za druge rastline (izogibam se besedi pleveli), ki stalno tekmujejo za ta prostor. In kmalu lahko kosite trato, kjer raste vse drugo, le trata, ki ste jo posejali, ne.

Da se to ne bi zgodilo, me seveda lahko vedno pokličete na pomoč. Moje znanje in izkušnje so Vam na razpolago, najbolje pa je, da jih uporabite že pri pripravi tal pred setvijo trate. Pomanjkljive priprave se pač ne da v celoti nadomestiti z nobenimi drugimi kasnejšimi ukrepi. »Angleška« trata je od vseh kultur v okrasnem vrtu delovno in fina najzahtevnejša.

 

 

A obstajajo tudi drugačne rešitve!

 

Če je Vaš vrt majhen, se je smiselno trati povsem odpovedati. Ploskev lahko obdelamo s tlaki ali prodom, če naj bo pohodna ali z drugimi pokrovnimi rastlinami za manj obremenjene površine. Za velike vrtove pa tlaki, predvsem zaradi svoje cene, ne morejo biti edina rešitev.

 

 

 
Če ne želite »klasične« trate, bi morda imeli zelenico z idealnimi lastnostmi za Vaše bivanje na prostem (?):


- ostane sočno zelena celo poletje brez rednega namakanja,

 
- se ne zapleveli, uporaba herbicidov ni potrebna. Zelenica tekmuje za svoj prostor tako učinkovito, da zaduši vsak poskus svoje konkurence,

 
- ne potrebuje nobenega dognojevanja,

 
- je relativno odporna proti škodljivcem, pesticidi so nepotrebni, odporna je na neugodne razmere v okolju in dobro uspeva v različnih tipih prsti, tudi v revnih,

 
- sama sebi zrači tla, zato uporaba strojev in ukrepov proti zbitosti tal ni potrebna,

 
- je mehka in prijetna za hojo,

 
- podpira koristne žuželke – čebele, čmrlje, najezdnike…,

 
- jo je le redko treba pokositi,

 
- je odporna na pasji urin, ki je ne ožge

 
- in če bi jo kdaj, kljub naštetim prednostim, hoteli nadomestiti z "angleško" trato, izboljša tla in jih zapusti rahla in založena z dušikom tudi za svojo naslednico.

 

 


V redu, boste rekli, nobena trava nima takih lastnosti, ne sanjari! Res je, trava ne, zato pa govorim o zelenici!

Če želite privarčevati denar za vzdrževanje klasične trate in sebi prihraniti delo, hkrati pa ravnati tudi ekološko, Vam bom z veseljem pomagal pri tem!



Se vidimo na Vašem vrtu!


Matjaž Zupančič

Moje storitve lahko naročite na GSM 041 378705 ali prek spodnje povezave:
 
 



 

Izvedba: Element Lab 2010

Maklen Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d. | Cesta Kokrškega odreda 40, 4000 Kranj | Pooblaščene osebe: Matjaž Zupančič, Najla Bahjet Elias