Vrtnar v Göteborgu 

 

V letih 2008 in 2009 sem, če seštejem, kar nekaj mesecev preživel v drugem največjem švedskem mestu Göteborgu, kjer živi v ožjem območju mesta prek 510 000 prebivalcev, skupaj s svojim zaledjem pa premore več kot 920 000 duš. Hkrati je to mesto tudi največje skandinavsko pristanišče. Zaradi svoje obmorske lege v okraju Västra Götaland na južnem Švedskem ima prijetno oceansko klimo, ki je tako visoko na severu Evrope ne bi pričakoval. Pravzaprav je taka, kot jo ima večina evropskih držav, ki ležijo mnogo južneje in ni prav nič skandinavsko kruta.



Moj, zdaj žal že pokojni svak Nahed B. Elias, (na gornji sliki z mojo ženo Najlo B. Elias in najinima najmlajšima), me je leta vabil, naj pridem z družino v Göteborg na počitnice in si ta del Skandinavije ogledam tudi kot vrtnar. Želja se nama je izpolnila poleti 2008.

Zanimalo me je, kako omejen izbor okrasnih rastlin bi imel na voljo pri oblikovanju vrtov na tem območju, v primerjavi z izborom, ki si ga lahko privoščim v Sloveniji. Najprej me je zato odneslo v mestni park Slottsskogen, kjer sem na 137 hektarjih imel kaj videti, pa potem čez cesto v Univerzitetni botanični vrt (Göteborgs botaniska trädgård) in v Liseberg, ki je največji skandinavski zabaviščni park in je zadovoljil moje otroke, pa tudi otroka in vrtnarja hkrati v meni, saj je tudi hortikulturno vrhunsko urejen. Da ne pozabim omeniti Gunnebo slott, Botanični vrt, Trädgårdsföreningen...In kaj sem torej ugotovil? Da imamo zelenoprsti in zelenooki tisoč razlogov, da si v Göteborgu ogledamo še kaj drugega, kot trgovine in gostilne, trdnjave ali muzeje…Omejenost izbora okrasnih rastlin? Dvakrat jih je bil moj kombi poln - takih, ki jih pri nas ali v sosednjih državah ni dobiti ali pa so redkost celo v svetovnem merilu. To so razlogi, da sem se odločil hortikulturne bisere Göteborga predstaviti tudi na naši internetni strani. 
 

 

MESTNI PARK SLOTTSSKOGEN

  
 

Ime Slottsskogen (slott = grad) je povezano s starim gradom Älvsborgs, ki stoji ob trdnjavi Älvsborgbrons. V gozdu tega območja so prebivalci gradu imeli lovišče jelenov, nekaj pa so ga izkrčili za sadovnjak in pašnike.


Že v začetku 18. stoletja pa je bilo meščanom Göteborga dovoljeno uporabljati to področje za rekreacijo. Zelo zgodaj, če upoštevamo, da je Göteborg kot mesto ustanovil kralj Gustav II. Adolf komaj stoletje prej, leta 1621. Ko se je do leta 1864 število mestnega prebivalstva močno povečalo, je guverner Albert Ehrenswärd odločil ustanoviti mestni park. Tedanji mestni svet je nalogo poveril Augustu Kobbe-ju, članu trgovske družine Kobbe, ki je ustanoviteljica istoimenske družbe za uvoz čaja.

 

Navdihnjen z ideali in zgledom angleških krajinskih parkov in parka Skansen v Stockholmu, je August Kobbe 1874. ustvaril pravi park z velikimi travnimi površinami, živalskim vrtom in plesiščem na prostem.

 

Njegov portret je danes vklesan v skalo pod gričem Säldammbacken, prav tam, v njegovem parku Slottsskogen.

 

 

 

Velik del parka je gričevnat, pečat mu dajejo trije skalnati griči, od katerih severni predstavlja najvišjo točko. V njih so do pred več kot 12 000 leti zaradi ledu nastale tudi globoke luknje in brezna. 

 
Večji del parka je poraščen z prvotnim gozdom, kjer rastejo lipe, bukve, javorji in več vrst hrasta, na skalnatih vrhovih pa rdeči bori. Metasekvoje v Rhododendrondalen (=Dolina rododendronov ) in omorike, zasajene pod vilo Björngord pa se zdijo v tem okolju eksotične.

 

                                        

 

Za eksote bi lahko označili tudi azalaje in rododendrone, ki niso avtohtoni, a sta dolini Azaleadalen in Rhododendrondalen postali nepogrešljivi znamenitosti parka Slottsskogen. 

 

                               

 

Blaga klima z veliko vlage in rahlo kisla prst brez apnenca so idealni pogoji za njihovo zdravo rast, zato niso redki primerki velikega volumna in višine štiri, šest ali celo več metrov.

 

                                                      

 
Zanimivo je nasprotje, kontrast, med prvotnim gozdom in parkovno oblikovano krajino, oba pa ohranjata življenjski prostor divjih živali.

 

                                        

 

Nič nenavadnega ni, če ti ob ogledu prostega živalskega vrta z losi in jeleni preči pot čreda divjih jelenov, divji zajec ali veverica. Ja, in vse to sredi mesta!




Pisana je tudi pernata druščina: park daje dom številnim kosom, divjim golobom in celo sovam.Veliki ribniki privlačijo tudi ptice selivke k postanku na svojih poteh, v vodi pa živijo žabe in pupki.



Slottsskogen je tako že več kot stoletje park, kjer se meščani Göteborga aktivno sproščajo, rekreirajo in družijo. Na tratah ni napisov » Ne hodi po travi«, saj so namenjene piknikom, igri, vadbi ali pa čisto navadnemu lenarjenju. A park kljub temu ostaja čist in urejen, saj ima čistilcev prav toliko kot obiskovalcev. Vsako leto se v parku dogaja festival Way Out West Festival, razna tekmovanja – sam si lahko ogledal svetovno prvenstvo v hitrostnem rolkanju…

...skratka, če Vas torej pot kdaj zanese v tiste kraje, je v parku Slottsskogen vredno preživeti dan!

 

                                        

   

                                      

 

 

¸

Zadnji projekti


 Rezidenca Kastelic

>> poglejte več

 Rezidenca Mrkaić

>> poglejte več

 Rezidenca Smodila

>> poglejte več

 Rezidenca Žiberna

>> poglejte več

 

Izvedba: Element Lab 2010

Maklen Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d. | Cesta Kokrškega odreda 40, 4000 Kranj | Pooblaščene osebe: Matjaž Zupančič, Najla Bahjet Elias